Nad izviri 6
2204 Miklavž na Dravskem polju
Od prve omembe kraja do srede 19. stoletja
Naselje je prvič omenjeno leta 1227 kot aput Welgoy, leta 1265 kot Stoytsendorf, leta 1441 pa kot Dobrovce. Naselje naj bi bilo uskoška naselbina. Uskoki, ki so bili srbskega porekla, so se postopoma poslovenili ali pa so se izselili. Prebivalstvo se je v tem času ukvarjalo predvsem s poljedelstvom in z ovčerejo. Ti revni kmetje so bili obremenjeni z dajatvami gospodom s Pohorskega dvora, Vurberka in Piramide.
Od srede 19. stoletja do 1918
Ob popisu prebivalstva v letu 1869 je v Dobrovcah živelo 306 prebivalcev; Dobrovce so bile večje od sosednjega Miklavža. Agrarno prebivalstvo je svojo dejavnost dopolnilo s pridelavo krompirja in koruze. Del pridelka žita so izvažali na območje bivše Jugoslavije; mleko, perutnino in svinje pa v Maribor. Leta 1888 je naselje prizadel velik požar, ki je uničil skoraj vso vas. Leta 1894 je bila v Dobrovcah zgrajena prva osnovna šola, ki je imela en sam razred. Že leta 1904 pa so dogradili prvo nadstropje, tako da je šola postala dvorazrednica. Ob koncu stoletja so vaščani zgradili prvo kapelico. V tem času je naselje imelo že prvo gostilno, trgovino in kovačijo.
Obdobje od leta 1918 do 1945
Število prebivalcev je do leta 1931 naraslo na 473. V tem obdobju se je večina prebivalcev še vedno ukvarjala s kmetijstvom, del pa se je že zaposlil v industriji. Leta 1928 je nastopila splošna gospodarska kriza, kar so občutili tudi prebivalci Dobrovc: nekaj kmetij je propadlo. Do leta 1934 je naselje dobilo še drugo gostilno, krojača in kolarja. Leta 1934 je bila zgrajena dobrovška cerkev. Leta 1940 Dobrovce dobijo električno napeljavo, vendar pa del prebivalstva ni bil navdušen nad novostjo, tako da je kar nekaj hiš ostalo brez elektrike.
Obdobje od 1945 do 1961
Do konca druge svetovne vojne se je število prebivalcev znižalo na 450, v letu 1953 pa je naraslo na 470 (kot pred dvema desetletjema). Leta 1959 se je začela gradnja športnega letalskega centra. Leta 1953 se osamosvoji del Dobrovc, ki leži ob pristavi raškega gradu, kjer nastane nov kraj Dravski Dvor. Leta 1961 je bila vzpostavljena redna avtobusna proga Maribor - Kidričevo, s čimer se je izboljšala prometna povezava z Mariborom, ki je postal zaposlitveno središče za mnoge prebivalce Dobrovc.
Obdobje od 1961 do 1981
Ob popisu prebivalstva v letu 1961 so Dobrovce (brez Dravskega Dvora) štele 509 prebivalcev, deset let kasneje pa 577 prebivalcev. Leta 1963 je bila zgrajena prva zasebna gostilna po drugi svetovni vojni - gostilna Živko. Leta 1969 je bila asfaltirana cesta Miklavž - Dobrovce - Skoke. Leta 1978 je bilo zgrajeno letališče Maribor. Z izgradnjo letalske steze je bila prekinjena cestna povezava Dobrovc s Slivnico, Orehovo in Hotinjo vasjo. Leta 1979 Dobrovce in Dravski Dvor z odcepitvijo od krajevne skupnosti Miklavž ustanovijo svojo krajevno skupnost. Leta 1980 je bila zgrajena nova samopostrežna trgovina, odprt pa je bil tudi prvi frizerski salon.
Obdobje od 1981 do 1999
Leta 1981 je v Dobrovcah živelo 654 prebivalcev, deset let kasneje pa 686 prebivalcev. Leta 1982 je bilo v Dobrovcah zgrajeno telefonsko omrežje, leto kasneje pa Dom krajanov Dobrovce in otroški vrtec. V prvi polovici 90. let so uredili križišče Kidričeve in Šolske ceste ter načrtno prestavili kapelico. Leta 1992 so v Dobrovcah dobili vodovod. Leta 1994 so v Dobrovcah priključili kabelsko televizijo. Leta 1999 so Dobrovce postale del nove občine Miklavž na Dravskem polju. V občinskem svetu so Dobrovce predstavljali: Ivan Beranič, Janez Pleteršek in Edvard Grindl.